Ekskurizja k elektrarni na lesno biomaso

V okviru težišča “Okoljevarstveni menedžment in energetika” smo 4. aprila z dijaki 3C razreda šli na ekskurzijo v termoelektrarno na lesno biomaso (HKW Ost) v Žrelec (Ebenthal). Z mestnim avtobusom smo se peljali do Žrelca in od tam naprej smo morali še prehoditi 1 kilometer do termoelektrarne.

HKW Ost je ena izmed najmodernejših termoelektrarn na lesno biomaso po celem svetu. Proizvaja 50 megawatov (MW) toplotne ter 10 MW električne energije. S tem lahko oskrbuje približno 30.000 gospodinjstev z daljinskem ogrevanjem. Sežiga se biomasa v obliki lesa, ki je pridobljen iz gozdov v okolici. Večinoma se uporablja les, ki ni ustrezen za kakovostno uporabo (npr. za gradbeni material, pohištvo itd.) ali je okužen s škodljivci. Les spada k obnovljivim surovinam in termoelektrarna doseže učinkovitost nad 90%.

Vodstvo skozi HKW Ost je potekalo po poti biomase. Na začetku se biomasa pripelje v skladišče. Kolesni nakladalnik z ogromno lopato, ki je tako velika, da je ves razred zajela (glej slike), naklada biomaso v transportni sistem. Ta pripelje biomaso v zgorevalno komoro, v kateri biomasa zgori in odda toplotno energijo. S to toploto se ogreje voda, iz katere nastane para. Para nato poganja turbino, v kateri nastane električna energija. Odvečna toplota se uporablja za daljinsko ogrevanje gospodinjstev. V kontrolnem centru se nadzoruje pravilno delovanje termoelektrarne. Ker je naprava v veliki meri avtomatizirana, je možno, da upravljajo celotno termoelektrarno le trije sodelavci.

Open windows of Europe – Apriamo le porte dell’Europa      

Mi chiamo Cristina Blanzan, ho 17 anni e abito a Tolmezzo, nel nord Italia. Grazie al progetto »Open windows of Europe« ho frequentato questa scuola per tre settimane, dal 20 marzo al 10 aprile; in particolare ho assistito ad alcune lezioni della 3AK e a molte altre lezioni della 1AK.

La Hak tak è molto diversa dalla mia scuola, sia nella struttura che nell’insegnamento, ma nonostante le differenze sin dal primo giorno mi sono trovata bene!

Al mio arrivo sono stata accolta calorosamente dal preside e dalla prof.ssa Rinaldi; sono stati molto gentili e disponibili sin dall’inizio e anche quando mi sono trovata in difficoltà sono sempre stati pronti ad aiutarmi per rendere migliore la mia esperienza.

Questa scuola è strutturata molto bene: la cosa che più mi ha colpito è il fatto che tutti gli studenti indossano le ciabatte per garantire maggiore igiene. Un’altra cosa che mi è piaciuta molto è il lavandino con l’acqua potabile e sapone in ogni classe. Penso che sia molto utile perchè grazie a ciò gli studenti non devono comprare le bottigliette d’acqua e non devono uscire dalla classe per lavarsi le mani.

Anche la possibilità di usare il computer nelle pause o nelle ore libere penso che sia molto importante.

Quello che mi è piaciuto di più di questa scuola è che il sabato non ci sono lezioni; penso che avere il weekend libero sia molto importante per riposasi e liberare la mente.

Nonostante le differenze tra il liceo che frequento in Italia e la Hak tak, la mia esperienza è stata più che positiva: mi sono trovata molto bene sia con i compagni che con i professori!

In particolare ringrazio il preside DI Hans Pogelschek e la professoressa Rinaldi, che sono stati molto disponibilie e mi hanno fatto conoscere davvero tante cose nuove….

 

Ime mi je Cristina Blanzan, stara sem 17 let in stanujem v Tolmezzu, v severu Italije. V okviru projekta “Open Windows of Europe” sem lahko obiskovala Dvojezično zvezno trgovsko akademijo za tri tedne. Prispela sem 20. marca in do 10. aprila sodelovala pri pouku v 1AK razredu. Najprej sem se morala navaditi na način šolanja tukaj, saj je v Italiji precej drugačen.

V tej šoli sem opazila veliko pozitivnih stvari, ki jih v moji šoli ni. Všeč mi je bilo na primer, da je tukaj treba imeti obute copate in se s tem pazi na čistejšo in bolj higienično šolo. Pri nas v šoli nosimo čevlje.

Poleg tega mi je tudi všeč, da imajo dijaki in dijakinje na HAK-TAK v vsakem razredu umivalnik s pitno vodo, tako da jim ni treba kupiti pijač in da imajo vedno možnost do umivanja rok.

To, kar mi je bilo najbolj všeč ja, da ob sobotah ni pouka, kot v Italiji. Mislim, da sta potrebna vsaj dva prosta dneva za sprostitev duše in tudi telesa.

Čeprav je med mojo šolo in HAK-TAK veliko razlik, sem se dobro znašla in doživela izkušnjo, ki je bila več kot samo lepa.

Za uspešno izvedbo tega projekta se hočem posebej zahvaliti ravnatelju in gospe Rinaldi, ki sta mi od začetka naprej stala ob strani in mi pomagala.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Gita Universita

Mercoledì 20 marzo 2019, gli studenti del Corso Superiore d’italiano, accompagnati dalla Prof. Varadi, hanno visitato il dipartimento di studi di Romanistica dell’Università di Klagenfurt. Abbiamo potuto partecipare a un corso di lingua della dott.ssa Cristina Gavagnin che ha preparato per noi un lavoro su moodle. In gruppi con gli studenti universitari abbiamo preparato e presentato alcune province italiane nei dintorni di Siena. Questa breve visita ci ha dato la possibilità di conoscere “dal vivo” le lezioni di italiano all’università. Inoltre abbiamo ricevuto informazioni sull’organizzazione dello studio “Lehramt o Diplom in Romanistica” dall’Institutsprogrammleiter, il Dr.Jaime Climent de Benito.

Anna Waldher

 

V sredo 20.03.2019 so se dijaki jezikovne skupine “Corso superiore” pod vodstvom profesorice Varadi ogledali inštitut romanistike na univerzi v Celovcu. S študenti italijanščine smo izdelali kratke prezentacije o različnih provincah v Italiji. Kratek obisk na univerzi je bila dobra priložnost dobiti vtis o študiju italijanščine. Na koncu smo še dobili informacije o študiju.

Ana-Marija Ogris-Martic

Gità a Udine – Izlet v Videm

Venerdì 1 febbraio 2019, noi del corso superiore d’italiano siamo andati per un giorno a Udine. Ci siamo andati con l’autobus. Peccato che il tempo era brutto, cosí non abbiamo visto tutta la bellezza di Udine. La giornata è incominciata presto, perché tanti di noi si sono alzati già alle quattro di mattina. Una volta arrivati a Udine siamo subito andati a prendere un buon caffè italiano. Questo caffè ci ha dato una nuova forza, che ci è servita per visitare Udine.

Abbiamo visitato tante cose come piazza Libertà, via Mercatovecchio, la Loggia del Lionello e anche due musei: il Museo Etnografico Friulano e il Museo Diocesano (Galleria del Tiepolo). A pranzo abbiamo mangiato una pizza buonissima. A pancia piena siamo saliti sul Castello di Udine, dopo tante scale siamo stati ripagati con un  meraviglioso panorama della città.

Dopo una lunga passeggiata, quando eravamo già stanchi, abbiamo incontrato il fratello della nostra prof. e così siamo andati a prendere qualcosa in uno dei bar più vecchi di Udine, dove abbiamo chiacchierato e giocato a carte. Per ritornare a casa abbiamo preso il treno, con grande felicità di Marko che è un grande appassionato di treni. È stata una gita veramente indimenticabile, ringraziamo la nostra prof. che ha dedicato il suo tempo libero per mostrarci la sua città.

Anna Waldher

 

V petek, 1. februarja 2019, smo se učenci iz napredne skupine italijanščine, odpravili na enodnevni izlet v Videm. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Na žalost je bilo vreme slabo in zaradi tega nismo videli vseh lepot mesta Videm.

Dan se je začel v zgodnjih urah in ko smo končno prispeli v Videm, smo si privoščili skodelico italijanske kave, ki nam je dala dovolj energije za ogled mesta. Ogledali smo si veliko različnih stvari kot so Piazza Libertá, Via Mercatovecchio, Loggia del Lionello ter še dva muzeja “Museo Etnografico del Friuli” in “Museo Diocesano e Galleria del Tiepolo”. Po okusni pici, ki smo jo jedli za kosilo, smo se povzpeli na grad “Castello di Udine”. Hoja po stopnicah se je splačala, saj smo bili nagrajeni z osupljivim razgledom na mesto. Po dolgem sprehodu smo se srečali z bratom naše profesorice, s katerim smo šli v kavarno, kjer smo se pogovarjali in igrali karte. Nazaj domov pa smo se vrnili z vlakom.
Izlet je bil zares izjemen. Zahvaljujemo se naši profesorici, ker si je vzela čas, da nam je pokazala svoj domači kraj.

Sija Grabus

Jezikovni teden v Celovcu

V ponedeljek, 4. februarja, je polovica prvih letnikov Dvojezične zvezne trgovske  akademije odšla na univerzo v Celovcu, kjer smo se učili nemščino do petka, 8. februarja.

V ponedeljek smo se zbrali pred univerzo, kjer so nas učiteljice razdelile v skupine. Univerza je bila urejena in profesorice so bile prijazne. Pouk smo imeli vsak dan od 8.00 do 12.15 ure. Po tečaju smo se odpravili v mesto, kjer smo imeli čas za kosilo in počitek. Nato so sledile popoldanske dejavnosti. Ogledali smo si mesto Celovec in izvedeli veliko novih informacij o zgodovini Celovca in preteklosti posameznih stavb. Obiskali smo tudi kino, kjer smo si ogledali nemški film ter igrali bowling. Pri tečaju na univerzi smo se vsak dan veliko učili – pogovarjali smo se, predelali slovnična pravila in učno snov ponavljali z različnimi igrami.

Zadnji dan smo po končanem pouku dobili šolska obvestila in se po končanem semestru  odpravili v semesterske počitnice.

Vita Rožen in Ajna Nanić

Jezikovni teden v Ljubljani

Od 4. do 8. februarja smo se nekateri dijaki prvih razredov Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu odpeljali v Ljubljano na jezikovni tečaj slovenščine. Tam smo doživeli mnogo zanimivih stvari in preživeli lep čas.

Dopoldne in popoldne (od 9. do 16. ure) smo izpopolnjevali naše znanje slovenščine pri tečaju na univerzi. Učili smo se slovnico, pravopis, poslušali slovensko glasbo in igrali igre. Po pouku smo imeli pester program. Ogledali smo si znamenitosti Ljubljane, reševali zapletene uganke v sobi pobega, si v kinu ogledali slovenski film in bili smo tudi v trampolinskem parku. V petek je bil kulturni praznik in smo koristili prosti čas za ogled Muzeja iluzij in obisk Ljubljanskega gradu.

Skupni čas v Ljubljani nam je bil zelo všeč, izboljšali smo si znanje slovenščine in s prijatelji in sošolci preživeli lep čas.

Tom Oberhauser

Davčno svetovanje TPA

V torek, 5. februarja 2019, sta našo šolo obiskala dva izkušena davčna svetovalca. Prvi je dr. Michael Knaus, ki je zaposlen pri TPA v Ljubljani kot strokovnjak za davčno svetovanje finančnim institucijam ter malim in srednje velikim podjetjem. Mag. Klaus Scheder pa je vodja pisarn TPA v Šmohorju, Celovcu in Beljaku ter direktor pri TPA v Ljubljani. Davčno svetovanje TPA je zastopano v 12 evropskih državah in zaposluje nad 1500 sodelavcev. To podjetje nudi našim absolventkam in absolventom – zlasti tudi z dobrim znanjem slovenščine in nemščine – odlične možnosti zaposlitve in nadaljnje poklicne izobrazbe.

Obisk pomembnih koroških političnih ustanov

V torek, 22. 1. 2019, smo si učenke in učenci 2.A ogledali deželni zbor (Landtag) in deželno vlado (Landesregierung) dežele Koroške.

Na pot do centra Celovca smo se odpravili peš. Ob prihodu v deželni zbor sta nas sprejela predsednik deželnega zbora ing. Reinhart Rohr in ga. Holzer, ki sta nas popeljala skozi dvorane in nam predstavila zgodovino politične strukture na Koroškem skozi čas (od knezov do demokracije). Ogledali smo si dvorano grbov, malo dvorano grbov, dvorano Kollig in sejno dvorano deželnega zbora, kjer smo lahko tudi sedeli na mestih deželnih politikov.

Nato smo se odpravili naprej do deželne vlade, kjer nas je sprejel team Petra Kaiserja in smo zaigrali primer, kako se sprejmejo odločitve v deželni vladi. Potem so nas pogostili s sendviči in pecivom.

Ema Pregelj, 2.A

Angel pozabe

Na strmih pobočjih južne Koroške leži v grapi, obdani s hribi, Lepena, rojstna vas koroške pisateljice slovenskega rodu, Maje Haderlap. Idilična pokrajina, bogata z gozdovi, je danes dom zgolj še peščice vaških prebivalcev, ki kljub odmaknjenosti od urbanega okolja in vetrolomov, ki so pokosili večino vaškega bogastva – gozdov, še vedno vztrajajo v rodni pokrajini. Vasico, ki je prežeta s slovenstvom, so v zadnjih desetletjih zapustili številni mladi v iskanju lepše prihodnosti in tako Lepeno prepustili zobu časa. Učenci 5. letnika Dvojezične zvezne trgovske akademije iz Celovca smo se v torek, 29. januarja, izpred šole v spremstvu mag. Tanje Voggenberger, dr. mag. Tatjane Feinig in asistentke za slovenščino, Bojane Žakelj, odpravili po sledeh »Angela pozabe« v Lepeno. Pot, ki vodi mimo bližnje Železne Kaple, priča o zapuščeni in zapostavljeni pokrajini, saj se ceste v Lepeno poslužujejo bolj ali manj zgolj še tovornjaki, natovorjeni z bogastvom, ki ga je v teh krajih največ- z lesom. Nekje na poti med Kaplo in bližnjo Koprivno leži osamljena nekdanja osnovna šola z dvojezičnim napisom, ki danes služi kot muzej. Ob vstopu v leta 2011 zaprto šolo padejo v oči številne knjige in zapisi v slovenščini. Stene majhne učilnice, napolnjene z opremo nekdanjih učencev in učiteljev, krasijo portreti vaških pisateljev, ki so kljub vsem težavam in izobčenosti v svojih delih ovekovečili slovenski jezik. Med njimi najdemo tudi portret Maje Haderlap. Naš vodič, Majin brat, nam pove, da šola že osmo leto sameva zaradi pomanjkanja otrok. Tako delijo stene Lepenške šole podobno usodo kot lokalni koroški Slovenci, ki počasi pa vendar vztrajno izgubljajo identiteto slovenstva na Koroškem. Po kratki predstavitvi se napotimo globje v osrčje Lepene, kjer stoji stara hiša, otroška hiša Maje Haderlap. Posestvo nazorno prikazuje preprosto kmečko življenje tamkajšnjih koroških Slovencev. Prikazuje preteklost številnih rodov in bedo sedanjih. Bližnje hribe je v preteklih letih neizprosno pokosil vetrolom in tako za seboj pustil golo opustošeno pokrajino. Nekdaj mogočna drevesa danes podrta ležijo po bregovih Lepene, in podobno kot vaščani, zgolj še čakajo, da jih nekdo odpelje iz od ljudi pozabljene doline. Tako vasica zgolj še pričakuje dan, ko jo bodo zapustili še zadnji domačini in prepustili svoje mesto Majinemu angelu – Angelu pozabe.

 

Planeti – ekspedicija v Osončje

V četrtek, 31. januarja 2019, smo se učenci tretjih letnikov odpravili na naravoslovno ekskurzijo v celovški planetarij. Tam smo si ogledali slovensko predstavo Planeti – ekspedicija v Osončje.

Predstava nas je popeljala na različne planete, njihove lune in druga vesoljska telesa našega Osončja. Ogledali smo si, kaj bodo astronavti morda v prihodnosti našli in videli, ko bodo raziskovali vesolje. Pokazano je bilo tudi, kakšna je verjetnost življenja na drugih nebesnih telesih in kateri planeti imajo največjo verjetnost, da so bili v preteklosti ali bodo v prihodnosti podobni naši Zemlji. Zelo smo uživali ekspedicijo skozi naše Osončje, pri kateri smo imeli možnost videti planete čisto od blizu.

Patricija Kopač