Gità a Udine – Izlet v Videm

Venerdì 1 febbraio 2019, noi del corso superiore d’italiano siamo andati per un giorno a Udine. Ci siamo andati con l’autobus. Peccato che il tempo era brutto, cosí non abbiamo visto tutta la bellezza di Udine. La giornata è incominciata presto, perché tanti di noi si sono alzati già alle quattro di mattina. Una volta arrivati a Udine siamo subito andati a prendere un buon caffè italiano. Questo caffè ci ha dato una nuova forza, che ci è servita per visitare Udine.

Abbiamo visitato tante cose come piazza Libertà, via Mercatovecchio, la Loggia del Lionello e anche due musei: il Museo Etnografico Friulano e il Museo Diocesano (Galleria del Tiepolo). A pranzo abbiamo mangiato una pizza buonissima. A pancia piena siamo saliti sul Castello di Udine, dopo tante scale siamo stati ripagati con un  meraviglioso panorama della città.

Dopo una lunga passeggiata, quando eravamo già stanchi, abbiamo incontrato il fratello della nostra prof. e così siamo andati a prendere qualcosa in uno dei bar più vecchi di Udine, dove abbiamo chiacchierato e giocato a carte. Per ritornare a casa abbiamo preso il treno, con grande felicità di Marko che è un grande appassionato di treni. È stata una gita veramente indimenticabile, ringraziamo la nostra prof. che ha dedicato il suo tempo libero per mostrarci la sua città.

Anna Waldher

 

V petek, 1. februarja 2019, smo se učenci iz napredne skupine italijanščine, odpravili na enodnevni izlet v Videm. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Na žalost je bilo vreme slabo in zaradi tega nismo videli vseh lepot mesta Videm.

Dan se je začel v zgodnjih urah in ko smo končno prispeli v Videm, smo si privoščili skodelico italijanske kave, ki nam je dala dovolj energije za ogled mesta. Ogledali smo si veliko različnih stvari kot so Piazza Libertá, Via Mercatovecchio, Loggia del Lionello ter še dva muzeja “Museo Etnografico del Friuli” in “Museo Diocesano e Galleria del Tiepolo”. Po okusni pici, ki smo jo jedli za kosilo, smo se povzpeli na grad “Castello di Udine”. Hoja po stopnicah se je splačala, saj smo bili nagrajeni z osupljivim razgledom na mesto. Po dolgem sprehodu smo se srečali z bratom naše profesorice, s katerim smo šli v kavarno, kjer smo se pogovarjali in igrali karte. Nazaj domov pa smo se vrnili z vlakom.
Izlet je bil zares izjemen. Zahvaljujemo se naši profesorici, ker si je vzela čas, da nam je pokazala svoj domači kraj.

Sija Grabus

Jezikovni teden v Celovcu

V ponedeljek, 4. februarja, je polovica prvih letnikov Dvojezične zvezne trgovske  akademije odšla na univerzo v Celovcu, kjer smo se učili nemščino do petka, 8. februarja.

V ponedeljek smo se zbrali pred univerzo, kjer so nas učiteljice razdelile v skupine. Univerza je bila urejena in profesorice so bile prijazne. Pouk smo imeli vsak dan od 8.00 do 12.15 ure. Po tečaju smo se odpravili v mesto, kjer smo imeli čas za kosilo in počitek. Nato so sledile popoldanske dejavnosti. Ogledali smo si mesto Celovec in izvedeli veliko novih informacij o zgodovini Celovca in preteklosti posameznih stavb. Obiskali smo tudi kino, kjer smo si ogledali nemški film ter igrali bowling. Pri tečaju na univerzi smo se vsak dan veliko učili – pogovarjali smo se, predelali slovnična pravila in učno snov ponavljali z različnimi igrami.

Zadnji dan smo po končanem pouku dobili šolska obvestila in se po končanem semestru  odpravili v semesterske počitnice.

Vita Rožen in Ajna Nanić

Jezikovni teden v Ljubljani

Od 4. do 8. februarja smo se nekateri dijaki prvih razredov Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu odpeljali v Ljubljano na jezikovni tečaj slovenščine. Tam smo doživeli mnogo zanimivih stvari in preživeli lep čas.

Dopoldne in popoldne (od 9. do 16. ure) smo izpopolnjevali naše znanje slovenščine pri tečaju na univerzi. Učili smo se slovnico, pravopis, poslušali slovensko glasbo in igrali igre. Po pouku smo imeli pester program. Ogledali smo si znamenitosti Ljubljane, reševali zapletene uganke v sobi pobega, si v kinu ogledali slovenski film in bili smo tudi v trampolinskem parku. V petek je bil kulturni praznik in smo koristili prosti čas za ogled Muzeja iluzij in obisk Ljubljanskega gradu.

Skupni čas v Ljubljani nam je bil zelo všeč, izboljšali smo si znanje slovenščine in s prijatelji in sošolci preživeli lep čas.

Tom Oberhauser

Davčno svetovanje TPA

V torek, 5. februarja 2019, sta našo šolo obiskala dva izkušena davčna svetovalca. Prvi je dr. Michael Knaus, ki je zaposlen pri TPA v Ljubljani kot strokovnjak za davčno svetovanje finančnim institucijam ter malim in srednje velikim podjetjem. Mag. Klaus Scheder pa je vodja pisarn TPA v Šmohorju, Celovcu in Beljaku ter direktor pri TPA v Ljubljani. Davčno svetovanje TPA je zastopano v 12 evropskih državah in zaposluje nad 1500 sodelavcev. To podjetje nudi našim absolventkam in absolventom – zlasti tudi z dobrim znanjem slovenščine in nemščine – odlične možnosti zaposlitve in nadaljnje poklicne izobrazbe.

Obisk pomembnih koroških političnih ustanov

V torek, 22. 1. 2019, smo si učenke in učenci 2.A ogledali deželni zbor (Landtag) in deželno vlado (Landesregierung) dežele Koroške.

Na pot do centra Celovca smo se odpravili peš. Ob prihodu v deželni zbor sta nas sprejela predsednik deželnega zbora ing. Reinhart Rohr in ga. Holzer, ki sta nas popeljala skozi dvorane in nam predstavila zgodovino politične strukture na Koroškem skozi čas (od knezov do demokracije). Ogledali smo si dvorano grbov, malo dvorano grbov, dvorano Kollig in sejno dvorano deželnega zbora, kjer smo lahko tudi sedeli na mestih deželnih politikov.

Nato smo se odpravili naprej do deželne vlade, kjer nas je sprejel team Petra Kaiserja in smo zaigrali primer, kako se sprejmejo odločitve v deželni vladi. Potem so nas pogostili s sendviči in pecivom.

Ema Pregelj, 2.A

Angel pozabe

Na strmih pobočjih južne Koroške leži v grapi, obdani s hribi, Lepena, rojstna vas koroške pisateljice slovenskega rodu, Maje Haderlap. Idilična pokrajina, bogata z gozdovi, je danes dom zgolj še peščice vaških prebivalcev, ki kljub odmaknjenosti od urbanega okolja in vetrolomov, ki so pokosili večino vaškega bogastva – gozdov, še vedno vztrajajo v rodni pokrajini. Vasico, ki je prežeta s slovenstvom, so v zadnjih desetletjih zapustili številni mladi v iskanju lepše prihodnosti in tako Lepeno prepustili zobu časa. Učenci 5. letnika Dvojezične zvezne trgovske akademije iz Celovca smo se v torek, 29. januarja, izpred šole v spremstvu mag. Tanje Voggenberger, dr. mag. Tatjane Feinig in asistentke za slovenščino, Bojane Žakelj, odpravili po sledeh »Angela pozabe« v Lepeno. Pot, ki vodi mimo bližnje Železne Kaple, priča o zapuščeni in zapostavljeni pokrajini, saj se ceste v Lepeno poslužujejo bolj ali manj zgolj še tovornjaki, natovorjeni z bogastvom, ki ga je v teh krajih največ- z lesom. Nekje na poti med Kaplo in bližnjo Koprivno leži osamljena nekdanja osnovna šola z dvojezičnim napisom, ki danes služi kot muzej. Ob vstopu v leta 2011 zaprto šolo padejo v oči številne knjige in zapisi v slovenščini. Stene majhne učilnice, napolnjene z opremo nekdanjih učencev in učiteljev, krasijo portreti vaških pisateljev, ki so kljub vsem težavam in izobčenosti v svojih delih ovekovečili slovenski jezik. Med njimi najdemo tudi portret Maje Haderlap. Naš vodič, Majin brat, nam pove, da šola že osmo leto sameva zaradi pomanjkanja otrok. Tako delijo stene Lepenške šole podobno usodo kot lokalni koroški Slovenci, ki počasi pa vendar vztrajno izgubljajo identiteto slovenstva na Koroškem. Po kratki predstavitvi se napotimo globje v osrčje Lepene, kjer stoji stara hiša, otroška hiša Maje Haderlap. Posestvo nazorno prikazuje preprosto kmečko življenje tamkajšnjih koroških Slovencev. Prikazuje preteklost številnih rodov in bedo sedanjih. Bližnje hribe je v preteklih letih neizprosno pokosil vetrolom in tako za seboj pustil golo opustošeno pokrajino. Nekdaj mogočna drevesa danes podrta ležijo po bregovih Lepene, in podobno kot vaščani, zgolj še čakajo, da jih nekdo odpelje iz od ljudi pozabljene doline. Tako vasica zgolj še pričakuje dan, ko jo bodo zapustili še zadnji domačini in prepustili svoje mesto Majinemu angelu – Angelu pozabe.

 

Planeti – ekspedicija v Osončje

V četrtek, 31. januarja 2019, smo se učenci tretjih letnikov odpravili na naravoslovno ekskurzijo v celovški planetarij. Tam smo si ogledali slovensko predstavo Planeti – ekspedicija v Osončje.

Predstava nas je popeljala na različne planete, njihove lune in druga vesoljska telesa našega Osončja. Ogledali smo si, kaj bodo astronavti morda v prihodnosti našli in videli, ko bodo raziskovali vesolje. Pokazano je bilo tudi, kakšna je verjetnost življenja na drugih nebesnih telesih in kateri planeti imajo največjo verjetnost, da so bili v preteklosti ali bodo v prihodnosti podobni naši Zemlji. Zelo smo uživali ekspedicijo skozi naše Osončje, pri kateri smo imeli možnost videti planete čisto od blizu.

Patricija Kopač

Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi

V ponedeljek, 14. 1. 2019, je na naši šoli potekal govorniški natečaj, ki ga razpisujeta KKZ in NSKS v zvezi s Tischlerjevo nagrado. Našo šolo sta zastopala Hana Jusufagić in Tadej Ogorevc, oba dijaka 4.a. Svoja govora sta pripravila na temo migracija. Hana je za svoj govor z naslovom Vsak si svojo pot izbira sam prejela drugo nagrado, za kar ji vsi iskreno čestitamo, njen govor pa priporočamo v branje.

Sag’s Multi v Gradcu

V torek, 18. 12. 2018, je na gimnaziji BRG Petersgasse v Gradcu potekalo eno izmed regijskih izborov govorniškega natečaja Sag’s Multi. Našo šolo sta zastopala Hana Jusufagić in Tadej Ogorevc, oba dijaka 4.a, ki sta svoja govora pripravila na teme “Kako gradimo našo prihodnost – zidovi in mostovi oz. prihodnost potrebuje izvor” in “Evropa, svet in mi”. Tekmovalca sta v Gradcu spremljali sošolka Vanessa Skornšek in profesorica Pamela Glušič.

Po prihodu na omenjeno graško gimnazijo sta se Hana in Tadej najprej registrirala, nato pa imela še nekaj časa za finalno pripravo. Malo pred dvanajsto je pred komisijo in publiko stopila Hana, ki nam je predstavila svoj pogled na prihodnost mladih in omenila težave, s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji. Okoli enih je nastopil še Tadej, ki je ključno vlogo pri oblikovanju in razvoju mladih ter posledično njihovem življenju v prihodnosti pripisal vzgoji. Po zaključku govora zadnjega tekmovalca v tem krogu je sledil približno petdesetminutni odmor. V tem času je zasedala komisija in določila finaliste, mi pa smo čas izkoristili za manjši prigrizek. Okoli pol druge ure smo se vrnili v dvorano, kjer je potekalo tekmovanje, in nestrpno čakali na izid. Ko sta moderatorki stopili na oder in začeli odpirati ovojnice z imeni finalistov, je napetost med nami še dodatno naraščala. A že v drugi ovojnici je pisalo ime naše kandidatke. Hana Jusufagić se je uvrstila v finale govorniškega natečaja, ki bo predvidoma v mesecu marcu ali aprilu potekalo na Dunaju. Tadeju preboj v veliki finale žal ni uspel, a ne glede na to smo vsi ponosni na oba naša tekmovalca. Hani pa želimo veliko uspeha v finalu in verjamemo, da bo našo šolo po svojih najboljših močeh zastopala tudi na Dunaju.

Vanessa Skornšek, 4.a

Eco – simulacija trajnostnega razvoja

V okviru izobraževalnega težišča menedžment za okolje in energetika smo z 4.B razredom izbrali posebno obliko pouka – virtualno simulacijo ECO. Nekega dne se pojavi asteroid, ki vstopi v orbit planeta in se z dnevom v dan bliža, dokler ne bo zadel naš planet in uničil življenje. Cilj je torej, da igralci sodelujejo in dosežejo tehnologijo s katero lahko preprečijo to katastrofo. Za razvoj civilizacije je potrebno, da se nabirajo rastline oziroma lovijo živali, tako da je dovolj kalorij na razpolago za mučno delo v rudnikih ali gozdovih. S tehnološkim napredkom se postopoma lahko proizvajajo stroji oz. naprave, ki pomagajo pri delu na polju, v rudnikih ali v gozdu. S tehnološkim razvojem se pa pojavijo tudi novi problemi. Če nekdo poseka vsa drevesa in ne posadi nova, potem ne bo več lesa na razpolago. Če gre nekdo na lov in se s tem zmanjša populacija neke živalske vrste na kritično raven, lahko ta živalska vrsta izumre in bo ponudba hrane manjša. Z industrijo se onesnažuje okolje in s tem ni več možno poljedelstvo oziroma ribarjenje. Z emisijo ogljikovega dioksida se zviša morska gladina in zemlja, ki jo morje poplavi ni več uporabna. Cilj je torej, da nevtraliziramo asteroid s tem, da razvijemo gospodarstvo in tehnologijo na trajnostni način. O tej simulaciji in o trajnostnem razvoju lahko več izveš na dnevu odprtih vrat 17.01.2019 na Dvojezični TAK I Zweisprachige HAK.