Ana Frank

S profesorico nemščine smo se dogovorili, da si bomo ogledali predstavo z naslovom Annefrank. Sprva smo si ogledali film o Ani Frank. Film predstavlja samo življenje 13-letne Judinje, ki živi v obdobju druge svetovne vojne. Skupaj z očetom, materjo in sestro se je preselila v Amsterdam, kjer so se skupaj s še eno družino skrivali v majhnem stanovanju. Stanovanje je bilo nad samim delovnim obratom. Ana Frank je za 13. rojstni dan dobila dnevnik, ki je bil njen vsakodnevni izhod iz stanovanja. V stanovanju so preživeli dve leti in en mesec, še posebej zaradi gospe, ki jim je nosila hrano in ostale življenjske potrebščine. Po 2 letih in enem mescu so jih odkrili Nemci. Vse so odpeljali v različna taborišča. Po vojni je preživel samo njen oče, ki pa se je vrnil v Amsterdam kjer mu je gospa, ki jim je prej pomagala s hrano in ostalimi potrebščinami, dala Anin dnevnik. Danes je dnevnik preveden v 70 jezikov in opisuje grozote in dnevne težave družine in prijateljev.

V petek, 27. 9., smo si skupaj  s profesoricama Igerc in Čertov ogledali predstavo Annefrank, ki je bila sestavljena iz plesa in zvočnih efektov. Že pred predstavo nam je dramaturginja na hitro obnovila zgodbo in razložila, da je ta predstava nekaj posebnega in da v njej naj ne iščemo vsebine, ker je ne bomo našli. Sama predstava je trajala okoli eno uro in osebno se zelo strinjam z gospo. V predstavi ni bilo vsebine filma oziroma same zgodbe, ampak je bilo nekaj posebnega.

Res je kot pravijo, da velikokrat umetnosti ne moremo razumeti, ampak moramo v njej samo uživati.

Nejc Adam

 

For Forest in Plastic Planet

V petek, 11. 10. 2019, smo kot šola šli v kino, kjer smo si ogledali dokumentarni film “Plastic Planet”, ki nas je popeljal v svet plastike. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o materialu, ki nas obdaja vsepovsod na svetu.  

Nato smo odšli v celovški nogometni stadion, kjer nam je umetnik Klaus Littmann pripovedoval o svoji filozofiji in o realizaciji projekta For Forest. V nadaljevanju smo dobili priložnost osebnega pogovora z njim in izvedeli smo aktualno število obiskovalcev umetniške instalacije. Na koncu smo imeli predavanje o flori in favni v avstrijskih gozdovih. 

Spoznali smo pomembnost umetnostnega projekta, ki nas poziva k podnebju prijaznemu ravnanju z naravo.  

Timna Katz in Anika Kristof

Naša prihodnost

V petek, 27. septembra, se je v Celovcu na glavni avtobusni postaji zbralo veliko število dijakov z namenom, da bi z demonstracijo opozorili na vznemirljivo stanje našega okolja. Tega dogodka smo se udeležili tudi dijaki drugih letnikov Dvojezične trgovske akademije. Skupaj z mladimi po celem svetu smo hoteli pozvati politike, da končno ukrepajo na področju zaščite narave.
Greta Thunberg je sprožila naval protestov mladih po celem svetu. Cilj teh protestov je, da bi se vsepovsod na svetu politični pristojniki lotili okoljskih problemov. Višek tedna pod geslom »Earth strike« je bil v petek in tudi v Celovcu se je organiziral protestni pohod po mestu.
Zbrali smo se na trgu »Heiligengeistplatz«, kjer smo poslušali razne govore. Veliko nas je imelo plakate z različnimi napisi, ki smo jih izdelali v šoli. Nato smo se z glasnim protestiranjem podali na pohod po glavnih ulicah Celovca in se na nek način borili za boljšo prihodnost. Za nekaj časa smo se ustavili pri deželni vladi in nato nadaljevali naprej po mestu. Upam, da smo spodbudili odgovorne osebe, da končno ukrepajo in poskrbijo za našo naravo.

Marko Martić & Ajna Nanić

Mnenja naših dijakov in dijakinj / Meinungen unserer SchülerInnen:

“Menim, da so protesti zelo pomembni, saj moramo mladi odpreti oči starejšim, kajti čez nekaj let bomo živeli v pomanjkanju, če ne bomo hitro ukrepali.” (Marko M.)

 

“Protesti v sklopu »Fridays for future« se mi zdijo smiselni, saj bomo mi mladi tisti, ki bomo imeli slabše pogoje za življenje in zato moramo prav mi opozoriti politike, da začnejo ukrepati.” (Žiga Š.)

 

“Moje mnenje je, da se mi zdi prav, da smo se udeležili protesta, saj je narava zelo pomembna.” (Maša K.)

 

“Ich glaube, dass zu wenig Geld in den Naturschutz investiert wird.” (Nedim Š.)

 

“Meiner Meinung nach sind die Proteste notwendig, denn ohne sie gibt es keine Veränderungen.”(Vita R.)

 

“Skupaj smo močnejši. Gemeinsam sind wir stark.” (Nejc A.)

Pisana promlad 2019

Natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga je deveto leto zapored pripravila Volbankova ustanova, spodbuja mladino h kreativnemu pisanju v slovenskem jeziku. Letos je pri natečaju sodelovalo 614 mladih. Strokovna žirija je prejela kar 730 besedil. Avtorice in avtorji so pisali na teme: V gozdu, Ena pustolovska, #eko in Na cesti. Anja Smolnik, dijakinja 3.b razreda, je osvojila 1. nagrado. Iskrene čestitke!

 

Najvišja starostna skupina (do 25. leta)

Tema: Na cesti

Avtorica besedila: Anja Smolnik, 3.b razred DTAK

Mentorica: mag. Vanessa Kumer, BA

 

Na cesti za pešce

Mnogim ljudem se mudi.

Ne gledajo levo, desno, v zrak. Gledajo ali naravnost ali v tla ali na telefon.

Noge pa jim stopajo in stopajo, kamor se jim mudi.

 

Nekaterim ljudem se ne mudi.

Gledajo levo, desno, v zrak. Sedijo na klopci, se izgubijo v mislih, uživajo sončen dan, v miru ližejo kepico sladoleda in opazujejo ljudi.

 

Nekdo se pelje s kolesom, nekdo pride iz trgovine in nekdo hodeč posluša glasbo s slušalkami, ne da opazi, da ob tem glasno poje. Nekdo pride iz službe, drugi iz šole. Nekdo poskuša nagovoriti ljudi, ampak ljudje se mu izognejo.

Ob robu ceste nekdo čaka. Gleda levo, desno. Stoji, pogleda na telefon, čaka in čaka, se obrne, še enkrat pogleda levo in desno, spet na telefon.

Vidiš otroke, ki se igrajo, ki se lovijo. Vidiš zaljubljenca, ki z roko v roki pohajkujeta po cesti. Občuduješ tekača, ki disciplinirano teče svoj krog. Vidiš mlado družino, ki gre na sprehod, v vozičku dojenček in spredaj otrok, ki pije sok. Sedeči na klopi in stoječi okoli nje, mladi, ki se smejejo, pogovarjajo.

Po navadi hitim. Hitim po cesti, da me le nihče ne nagovori. Saj se mi mudi. Vedno. Tudi, če se mi v bistvu ne mudi. Navada je ta, da se mi mudi. Ampak saj nisem edina.

Večini ljudi se mudi. Le nekaterim se ne mudi.

Vem pa, če bi si vzela čas, bi lahko tudi jaz opazovala.

Opazovala bi sonce in liste na drevesu, ki se kopajo v soncu. Čutila bi, kako rahlo veter piha in kako me toplo sonce greje. Občutila bi veselje, ki ga vidim v očeh igrajočih se otrok. Spomnila bi se spomina, kako je imeti metulje v trebuhu, ko zagledam zaljubljenca. Spomnila bi se dnevov, ko smo kot otroci šli z družino na sprehod. Lahko bi se izgubila v mislih, kar mi ne bi škodovalo. Lahko bi se spomnila nase za nekaj trenutkov ali pomislila, kaj mi sploh pleše po glavi.

Večini se mudi. Le nekateri uživajo.

Fizika in glasba

Skupina dijakinj in dijakov tretjih letnikov smo se v četrtek, 23. 5. 2019, s profesorico Čertov odpravili v Lakesidepark pri celovški univerzi. Tam smo imeli naravoslovni dopoldan na temo fizika v glasbi in smo si ogledali, kako poteka valovanje in kaj je akustika.

Na začetku smo ob kratkem predavanju spoznali osnove akustike in program, s katerim vidimo frekvenco in amplitudo zvočnega valovanja. S pomočjo tega programa smo potem samostojno delali pri različnih postajah.

V skupinah po tri smo spoznavali zvok različnih glasbil in jih skušali razvrstiti v skupine – pihala, tolkala ali godala. Različne tone smo sami ustvarjali s plastičnimi cevmi in nekaterim je celo uspelo z njimi zaigrati kratko melodijo. Ustvarjene tone smo določili s programom, ki nam je prikazal frekvenco. Pri eni postaji smo sami zgradili inštrument, pri drugi oglaševali kitaro in spet pri drugi z vinskimi kozarci in vodo ustvarjali tone različnih višin. Najglasneje je bilo pri postaji, kjer smo z lokom violine povzročali nihanja, ki so na kovinski plošči, posuti s peskom, oblikovala simetrične vzorce.

Eksperimentiranje smo zaključili s skupno vajo, pri kateri je vsak dobil eno cev in je moral ob določenem času udariti z roko nanjo ter tako ustvariti ton. Uspelo nam je zaigrati pesem »Hänschen klein«.

 

Ekskurizja k elektrarni na lesno biomaso

V okviru težišča “Okoljevarstveni menedžment in energetika” smo 4. aprila z dijaki 3C razreda šli na ekskurzijo v termoelektrarno na lesno biomaso (HKW Ost) v Žrelec (Ebenthal). Z mestnim avtobusom smo se peljali do Žrelca in od tam naprej smo morali še prehoditi 1 kilometer do termoelektrarne.

HKW Ost je ena izmed najmodernejših termoelektrarn na lesno biomaso po celem svetu. Proizvaja 50 megawatov (MW) toplotne ter 10 MW električne energije. S tem lahko oskrbuje približno 30.000 gospodinjstev z daljinskem ogrevanjem. Sežiga se biomasa v obliki lesa, ki je pridobljen iz gozdov v okolici. Večinoma se uporablja les, ki ni ustrezen za kakovostno uporabo (npr. za gradbeni material, pohištvo itd.) ali je okužen s škodljivci. Les spada k obnovljivim surovinam in termoelektrarna doseže učinkovitost nad 90%.

Vodstvo skozi HKW Ost je potekalo po poti biomase. Na začetku se biomasa pripelje v skladišče. Kolesni nakladalnik z ogromno lopato, ki je tako velika, da je ves razred zajela (glej slike), naklada biomaso v transportni sistem. Ta pripelje biomaso v zgorevalno komoro, v kateri biomasa zgori in odda toplotno energijo. S to toploto se ogreje voda, iz katere nastane para. Para nato poganja turbino, v kateri nastane električna energija. Odvečna toplota se uporablja za daljinsko ogrevanje gospodinjstev. V kontrolnem centru se nadzoruje pravilno delovanje termoelektrarne. Ker je naprava v veliki meri avtomatizirana, je možno, da upravljajo celotno termoelektrarno le trije sodelavci.

Open windows of Europe – Apriamo le porte dell’Europa      

Mi chiamo Cristina Blanzan, ho 17 anni e abito a Tolmezzo, nel nord Italia. Grazie al progetto »Open windows of Europe« ho frequentato questa scuola per tre settimane, dal 20 marzo al 10 aprile; in particolare ho assistito ad alcune lezioni della 3AK e a molte altre lezioni della 1AK.

La Hak tak è molto diversa dalla mia scuola, sia nella struttura che nell’insegnamento, ma nonostante le differenze sin dal primo giorno mi sono trovata bene!

Al mio arrivo sono stata accolta calorosamente dal preside e dalla prof.ssa Rinaldi; sono stati molto gentili e disponibili sin dall’inizio e anche quando mi sono trovata in difficoltà sono sempre stati pronti ad aiutarmi per rendere migliore la mia esperienza.

Questa scuola è strutturata molto bene: la cosa che più mi ha colpito è il fatto che tutti gli studenti indossano le ciabatte per garantire maggiore igiene. Un’altra cosa che mi è piaciuta molto è il lavandino con l’acqua potabile e sapone in ogni classe. Penso che sia molto utile perchè grazie a ciò gli studenti non devono comprare le bottigliette d’acqua e non devono uscire dalla classe per lavarsi le mani.

Anche la possibilità di usare il computer nelle pause o nelle ore libere penso che sia molto importante.

Quello che mi è piaciuto di più di questa scuola è che il sabato non ci sono lezioni; penso che avere il weekend libero sia molto importante per riposasi e liberare la mente.

Nonostante le differenze tra il liceo che frequento in Italia e la Hak tak, la mia esperienza è stata più che positiva: mi sono trovata molto bene sia con i compagni che con i professori!

In particolare ringrazio il preside DI Hans Pogelschek e la professoressa Rinaldi, che sono stati molto disponibilie e mi hanno fatto conoscere davvero tante cose nuove….

 

Ime mi je Cristina Blanzan, stara sem 17 let in stanujem v Tolmezzu, v severu Italije. V okviru projekta “Open Windows of Europe” sem lahko obiskovala Dvojezično zvezno trgovsko akademijo za tri tedne. Prispela sem 20. marca in do 10. aprila sodelovala pri pouku v 1AK razredu. Najprej sem se morala navaditi na način šolanja tukaj, saj je v Italiji precej drugačen.

V tej šoli sem opazila veliko pozitivnih stvari, ki jih v moji šoli ni. Všeč mi je bilo na primer, da je tukaj treba imeti obute copate in se s tem pazi na čistejšo in bolj higienično šolo. Pri nas v šoli nosimo čevlje.

Poleg tega mi je tudi všeč, da imajo dijaki in dijakinje na HAK-TAK v vsakem razredu umivalnik s pitno vodo, tako da jim ni treba kupiti pijač in da imajo vedno možnost do umivanja rok.

To, kar mi je bilo najbolj všeč ja, da ob sobotah ni pouka, kot v Italiji. Mislim, da sta potrebna vsaj dva prosta dneva za sprostitev duše in tudi telesa.

Čeprav je med mojo šolo in HAK-TAK veliko razlik, sem se dobro znašla in doživela izkušnjo, ki je bila več kot samo lepa.

Za uspešno izvedbo tega projekta se hočem posebej zahvaliti ravnatelju in gospe Rinaldi, ki sta mi od začetka naprej stala ob strani in mi pomagala.