Avtor: admin

Natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga je deveto leto zapored pripravila Volbankova ustanova, spodbuja mladino h kreativnemu pisanju v slovenskem jeziku. Letos je pri natečaju sodelovalo 614 mladih. Strokovna žirija je prejela kar 730 besedil. Avtorice in avtorji so pisali na teme: V gozdu, Ena pustolovska, #eko in Na cesti. Anja Smolnik, dijakinja 3.b razreda, je osvojila 1. nagrado. Iskrene čestitke!

Najvišja starostna skupina (do 25. leta)

Tema: Na cesti

Avtorica besedila: Anja Smolnik, 3.b razred DTAK

Mentorica: mag. Vanessa Kumer, BA

Na cesti za pešce

Mnogim ljudem se mudi.

Ne gledajo levo, desno, v zrak. Gledajo ali naravnost ali v tla ali na telefon.

Noge pa jim stopajo in stopajo, kamor se jim mudi.

Nekaterim ljudem se ne mudi.

Gledajo levo, desno, v zrak. Sedijo na klopci, se izgubijo v mislih, uživajo sončen dan, v miru ližejo kepico sladoleda in opazujejo ljudi.

Nekdo se pelje s kolesom, nekdo pride iz trgovine in nekdo hodeč posluša glasbo s slušalkami, ne da opazi, da ob tem glasno poje. Nekdo pride iz službe, drugi iz šole. Nekdo poskuša nagovoriti ljudi, ampak ljudje se mu izognejo.

Ob robu ceste nekdo čaka. Gleda levo, desno. Stoji, pogleda na telefon, čaka in čaka, se obrne, še enkrat pogleda levo in desno, spet na telefon.

Vidiš otroke, ki se igrajo, ki se lovijo. Vidiš zaljubljenca, ki z roko v roki pohajkujeta po cesti. Občuduješ tekača, ki disciplinirano teče svoj krog. Vidiš mlado družino, ki gre na sprehod, v vozičku dojenček in spredaj otrok, ki pije sok. Sedeči na klopi in stoječi okoli nje, mladi, ki se smejejo, pogovarjajo.

Po navadi hitim. Hitim po cesti, da me le nihče ne nagovori. Saj se mi mudi. Vedno. Tudi, če se mi v bistvu ne mudi. Navada je ta, da se mi mudi. Ampak saj nisem edina.

Večini ljudi se mudi. Le nekaterim se ne mudi.

Vem pa, če bi si vzela čas, bi lahko tudi jaz opazovala.

Opazovala bi sonce in liste na drevesu, ki se kopajo v soncu. Čutila bi, kako rahlo veter piha in kako me toplo sonce greje. Občutila bi veselje, ki ga vidim v očeh igrajočih se otrok. Spomnila bi se spomina, kako je imeti metulje v trebuhu, ko zagledam zaljubljenca. Spomnila bi se dnevov, ko smo kot otroci šli z družino na sprehod. Lahko bi se izgubila v mislih, kar mi ne bi škodovalo. Lahko bi se spomnila nase za nekaj trenutkov ali pomislila, kaj mi sploh pleše po glavi.

Večini se mudi. Le nekateri uživajo.

Skupina dijakinj in dijakov tretjih letnikov smo se v četrtek, 23. 5. 2019, s profesorico Čertov odpravili v Lakesidepark pri celovški univerzi. Tam smo imeli naravoslovni dopoldan na temo fizika v glasbi in smo si ogledali, kako poteka valovanje in kaj je akustika.

Na začetku smo ob kratkem predavanju spoznali osnove akustike in program, s katerim vidimo frekvenco in amplitudo zvočnega valovanja. S pomočjo tega programa smo potem samostojno delali pri različnih postajah.

V skupinah po tri smo spoznavali zvok različnih glasbil in jih skušali razvrstiti v skupine – pihala, tolkala ali godala. Različne tone smo sami ustvarjali s plastičnimi cevmi in nekaterim je celo uspelo z njimi zaigrati kratko melodijo. Ustvarjene tone smo določili s programom, ki nam je prikazal frekvenco. Pri eni postaji smo sami zgradili inštrument, pri drugi oglaševali kitaro in spet pri drugi z vinskimi kozarci in vodo ustvarjali tone različnih višin. Najglasneje je bilo pri postaji, kjer smo z lokom violine povzročali nihanja, ki so na kovinski plošči, posuti s peskom, oblikovala simetrične vzorce.

Eksperimentiranje smo zaključili s skupno vajo, pri kateri je vsak dobil eno cev in je moral ob določenem času udariti z roko nanjo ter tako ustvariti ton. Uspelo nam je zaigrati pesem »Hänschen klein«.

V okviru težišča “Okoljevarstveni menedžment in energetika” smo 4. aprila z dijaki 3C razreda šli na ekskurzijo v termoelektrarno na lesno biomaso (HKW Ost) v Žrelec (Ebenthal). Z mestnim avtobusom smo se peljali do Žrelca in od tam naprej smo morali še prehoditi 1 kilometer do termoelektrarne.

HKW Ost je ena izmed najmodernejših termoelektrarn na lesno biomaso po celem svetu. Proizvaja 50 megawatov (MW) toplotne ter 10 MW električne energije. S tem lahko oskrbuje približno 30.000 gospodinjstev z daljinskem ogrevanjem. Sežiga se biomasa v obliki lesa, ki je pridobljen iz gozdov v okolici. Večinoma se uporablja les, ki ni ustrezen za kakovostno uporabo (npr. za gradbeni material, pohištvo itd.) ali je okužen s škodljivci. Les spada k obnovljivim surovinam in termoelektrarna doseže učinkovitost nad 90%.

Vodstvo skozi HKW Ost je potekalo po poti biomase. Na začetku se biomasa pripelje v skladišče. Kolesni nakladalnik z ogromno lopato, ki je tako velika, da je ves razred zajela (glej slike), naklada biomaso v transportni sistem. Ta pripelje biomaso v zgorevalno komoro, v kateri biomasa zgori in odda toplotno energijo. S to toploto se ogreje voda, iz katere nastane para. Para nato poganja turbino, v kateri nastane električna energija. Odvečna toplota se uporablja za daljinsko ogrevanje gospodinjstev. V kontrolnem centru se nadzoruje pravilno delovanje termoelektrarne. Ker je naprava v veliki meri avtomatizirana, je možno, da upravljajo celotno termoelektrarno le trije sodelavci.

Mi chiamo Cristina Blanzan, ho 17 anni e abito a Tolmezzo, nel nord Italia. Grazie al progetto »Open windows of Europe« ho frequentato questa scuola per tre settimane, dal 20 marzo al 10 aprile; in particolare ho assistito ad alcune lezioni della 3AK e a molte altre lezioni della 1AK.

La Hak tak è molto diversa dalla mia scuola, sia nella struttura che nell’insegnamento, ma nonostante le differenze sin dal primo giorno mi sono trovata bene!

Al mio arrivo sono stata accolta calorosamente dal preside e dalla prof.ssa Rinaldi; sono stati molto gentili e disponibili sin dall’inizio e anche quando mi sono trovata in difficoltà sono sempre stati pronti ad aiutarmi per rendere migliore la mia esperienza.

Questa scuola è strutturata molto bene: la cosa che più mi ha colpito è il fatto che tutti gli studenti indossano le ciabatte per garantire maggiore igiene. Un’altra cosa che mi è piaciuta molto è il lavandino con l’acqua potabile e sapone in ogni classe. Penso che sia molto utile perchè grazie a ciò gli studenti non devono comprare le bottigliette d’acqua e non devono uscire dalla classe per lavarsi le mani.

Anche la possibilità di usare il computer nelle pause o nelle ore libere penso che sia molto importante.

Quello che mi è piaciuto di più di questa scuola è che il sabato non ci sono lezioni; penso che avere il weekend libero sia molto importante per riposasi e liberare la mente.

Nonostante le differenze tra il liceo che frequento in Italia e la Hak tak, la mia esperienza è stata più che positiva: mi sono trovata molto bene sia con i compagni che con i professori!

In particolare ringrazio il preside DI Hans Pogelschek e la professoressa Rinaldi, che sono stati molto disponibilie e mi hanno fatto conoscere davvero tante cose nuove….

Ime mi je Cristina Blanzan, stara sem 17 let in stanujem v Tolmezzu, v severu Italije. V okviru projekta “Open Windows of Europe” sem lahko obiskovala Dvojezično zvezno trgovsko akademijo za tri tedne. Prispela sem 20. marca in do 10. aprila sodelovala pri pouku v 1AK razredu. Najprej sem se morala navaditi na način šolanja tukaj, saj je v Italiji precej drugačen.

V tej šoli sem opazila veliko pozitivnih stvari, ki jih v moji šoli ni. Všeč mi je bilo na primer, da je tukaj treba imeti obute copate in se s tem pazi na čistejšo in bolj higienično šolo. Pri nas v šoli nosimo čevlje.

Poleg tega mi je tudi všeč, da imajo dijaki in dijakinje na HAK-TAK v vsakem razredu umivalnik s pitno vodo, tako da jim ni treba kupiti pijač in da imajo vedno možnost do umivanja rok.

To, kar mi je bilo najbolj všeč ja, da ob sobotah ni pouka, kot v Italiji. Mislim, da sta potrebna vsaj dva prosta dneva za sprostitev duše in tudi telesa.

Čeprav je med mojo šolo in HAK-TAK veliko razlik, sem se dobro znašla in doživela izkušnjo, ki je bila več kot samo lepa.

Za uspešno izvedbo tega projekta se hočem posebej zahvaliti ravnatelju in gospe Rinaldi, ki sta mi od začetka naprej stala ob strani in mi pomagala.

Mercoledì 20 marzo 2019, gli studenti del Corso Superiore d’italiano, accompagnati dalla Prof. Varadi, hanno visitato il dipartimento di studi di Romanistica dell’Università di Klagenfurt. Abbiamo potuto partecipare a un corso di lingua della dott.ssa Cristina Gavagnin che ha preparato per noi un lavoro su moodle. In gruppi con gli studenti universitari abbiamo preparato e presentato alcune province italiane nei dintorni di Siena. Questa breve visita ci ha dato la possibilità di conoscere “dal vivo” le lezioni di italiano all’università. Inoltre abbiamo ricevuto informazioni sull’organizzazione dello studio “Lehramt o Diplom in Romanistica” dall’Institutsprogrammleiter, il Dr.Jaime Climent de Benito.

Anna Waldher

V sredo 20.03.2019 so se dijaki jezikovne skupine “Corso superiore” pod vodstvom profesorice Varadi ogledali inštitut romanistike na univerzi v Celovcu. S študenti italijanščine smo izdelali kratke prezentacije o različnih provincah v Italiji. Kratek obisk na univerzi je bila dobra priložnost dobiti vtis o študiju italijanščine. Na koncu smo še dobili informacije o študiju.

Ana-Marija Ogris-Martic

Venerdì 1 febbraio 2019, noi del corso superiore d’italiano siamo andati per un giorno a Udine. Ci siamo andati con l’autobus. Peccato che il tempo era brutto, cosí non abbiamo visto tutta la bellezza di Udine. La giornata è incominciata presto, perché tanti di noi si sono alzati già alle quattro di mattina. Una volta arrivati a Udine siamo subito andati a prendere un buon caffè italiano. Questo caffè ci ha dato una nuova forza, che ci è servita per visitare Udine.

Abbiamo visitato tante cose come piazza Libertà, via Mercatovecchio, la Loggia del Lionello e anche due musei: il Museo Etnografico Friulano e il Museo Diocesano (Galleria del Tiepolo). A pranzo abbiamo mangiato una pizza buonissima. A pancia piena siamo saliti sul Castello di Udine, dopo tante scale siamo stati ripagati con un  meraviglioso panorama della città.

Dopo una lunga passeggiata, quando eravamo già stanchi, abbiamo incontrato il fratello della nostra prof. e così siamo andati a prendere qualcosa in uno dei bar più vecchi di Udine, dove abbiamo chiacchierato e giocato a carte. Per ritornare a casa abbiamo preso il treno, con grande felicità di Marko che è un grande appassionato di treni. È stata una gita veramente indimenticabile, ringraziamo la nostra prof. che ha dedicato il suo tempo libero per mostrarci la sua città.

Anna Waldher

V petek, 1. februarja 2019, smo se učenci iz napredne skupine italijanščine, odpravili na enodnevni izlet v Videm. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Na žalost je bilo vreme slabo in zaradi tega nismo videli vseh lepot mesta Videm.

Dan se je začel v zgodnjih urah in ko smo končno prispeli v Videm, smo si privoščili skodelico italijanske kave, ki nam je dala dovolj energije za ogled mesta. Ogledali smo si veliko različnih stvari kot so Piazza Libertá, Via Mercatovecchio, Loggia del Lionello ter še dva muzeja “Museo Etnografico del Friuli” in “Museo Diocesano e Galleria del Tiepolo”. Po okusni pici, ki smo jo jedli za kosilo, smo se povzpeli na grad “Castello di Udine”. Hoja po stopnicah se je splačala, saj smo bili nagrajeni z osupljivim razgledom na mesto. Po dolgem sprehodu smo se srečali z bratom naše profesorice, s katerim smo šli v kavarno, kjer smo se pogovarjali in igrali karte. Nazaj domov pa smo se vrnili z vlakom.
Izlet je bil zares izjemen. Zahvaljujemo se naši profesorici, ker si je vzela čas, da nam je pokazala svoj domači kraj.

Sija Grabus

V ponedeljek, 4. februarja, je polovica prvih letnikov Dvojezične zvezne trgovske  akademije odšla na univerzo v Celovcu, kjer smo se učili nemščino do petka, 8. februarja.

V ponedeljek smo se zbrali pred univerzo, kjer so nas učiteljice razdelile v skupine. Univerza je bila urejena in profesorice so bile prijazne. Pouk smo imeli vsak dan od 8.00 do 12.15 ure. Po tečaju smo se odpravili v mesto, kjer smo imeli čas za kosilo in počitek. Nato so sledile popoldanske dejavnosti. Ogledali smo si mesto Celovec in izvedeli veliko novih informacij o zgodovini Celovca in preteklosti posameznih stavb. Obiskali smo tudi kino, kjer smo si ogledali nemški film ter igrali bowling. Pri tečaju na univerzi smo se vsak dan veliko učili – pogovarjali smo se, predelali slovnična pravila in učno snov ponavljali z različnimi igrami.

Zadnji dan smo po končanem pouku dobili šolska obvestila in se po končanem semestru  odpravili v semesterske počitnice.

Vita Rožen in Ajna Nanić

Od 4. do 8. februarja smo se nekateri dijaki prvih razredov Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu odpeljali v Ljubljano na jezikovni tečaj slovenščine. Tam smo doživeli mnogo zanimivih stvari in preživeli lep čas.

Dopoldne in popoldne (od 9. do 16. ure) smo izpopolnjevali naše znanje slovenščine pri tečaju na univerzi. Učili smo se slovnico, pravopis, poslušali slovensko glasbo in igrali igre. Po pouku smo imeli pester program. Ogledali smo si znamenitosti Ljubljane, reševali zapletene uganke v sobi pobega, si v kinu ogledali slovenski film in bili smo tudi v trampolinskem parku. V petek je bil kulturni praznik in smo koristili prosti čas za ogled Muzeja iluzij in obisk Ljubljanskega gradu.

Skupni čas v Ljubljani nam je bil zelo všeč, izboljšali smo si znanje slovenščine in s prijatelji in sošolci preživeli lep čas.

Tom Oberhauser

V torek, 5. februarja 2019, sta našo šolo obiskala dva izkušena davčna svetovalca. Prvi je dr. Michael Knaus, ki je zaposlen pri TPA v Ljubljani kot strokovnjak za davčno svetovanje finančnim institucijam ter malim in srednje velikim podjetjem. Mag. Klaus Scheder pa je vodja pisarn TPA v Šmohorju, Celovcu in Beljaku ter direktor pri TPA v Ljubljani. Davčno svetovanje TPA je zastopano v 12 evropskih državah in zaposluje nad 1500 sodelavcev. To podjetje nudi našim absolventkam in absolventom – zlasti tudi z dobrim znanjem slovenščine in nemščine – odlične možnosti zaposlitve in nadaljnje poklicne izobrazbe.

V torek, 22. 1. 2019, smo si učenke in učenci 2.A ogledali deželni zbor (Landtag) in deželno vlado (Landesregierung) dežele Koroške.

Na pot do centra Celovca smo se odpravili peš. Ob prihodu v deželni zbor sta nas sprejela predsednik deželnega zbora ing. Reinhart Rohr in ga. Holzer, ki sta nas popeljala skozi dvorane in nam predstavila zgodovino politične strukture na Koroškem skozi čas (od knezov do demokracije). Ogledali smo si dvorano grbov, malo dvorano grbov, dvorano Kollig in sejno dvorano deželnega zbora, kjer smo lahko tudi sedeli na mestih deželnih politikov.

Nato smo se odpravili naprej do deželne vlade, kjer nas je sprejel team Petra Kaiserja in smo zaigrali primer, kako se sprejmejo odločitve v deželni vladi. Potem so nas pogostili s sendviči in pecivom.

Ema Pregelj, 2.A