“Dieses Projekt wurde mit Unterstützung der Europäischen Kommission finanziert. Die Verantwortung für den Inhalt dieser Veröffentlichung trägt allein der Verfasser; die Kommission haftet nicht für die weitere Verwendung der darin enthaltenen Angaben.”
12 učencev Dvojezične zvezvne trgovske akademije v Celovcu s spremstvom ge. mag. Tanje Voggenberger smo se 5. 10. 2015 odpravili na pot proti Ljubljani v sklopu projekta Erasmus+ pod naslovom Next Generation Mobility za 14 dni. Nameščeni smo bili v H2O hostlu, ki leži v neposredni bližini centra Ljubljane – ob Ljubljanici. V našem časopisu smo učenci opisovali najzanimivejše in nepozabne trenutke, z namenom, da bi Vam pobližje predstavili naša doživetja in Vam s tem pričarali projekt kot zelo poučen in zabaven.
Zaradi večjezičnosti učencev so trenutke opisali v štirih jezikih: slovenščini, nemščini, italijanščini in angleščini.
Zahvaljujemo se tudi srednji šoli ŠC PET Ljubljana za sodelovanje in prijaznost.
IZ UREDNIŠTVA: Bianca Sovilj Stojkovič, Klara Muhič, Saša Smonkar
O PROJEKTU:
Projekt Erasmus+, ki ga denarno podpira ES, omogoča mladim iz različnih šol, da izven šolskih klopi in svoje domovine širijo svoja poznanstva med mladino, pridobivajo in poglablja vedenja o kulturi in življenju ljudi drugih držav ES. Z obiski različnih krajev mladi spoznavajo zgodovinske, geografske in kulturne znamenitosti in tako širijo svoja obzorja.
Pri tem projektu so dijaki v prvem tednu prisostvovali pri pouku ŠC PET Ljubljana (Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacijo), kjer so se soočali z raznolikostjo šolskih sistemov, željami, težavami šolske mladine in obenem s pedagoškim delom njihovih učiteljev, ki so jim na različne načine posredovali znanje.
V drugem tednu pa so se aktivno vključili v sam proces dela v podjetju PLC (Poštni logistični center, Ljubljana), kjer so neposredno na različnih delovnih mestih pridobivali izkušnje in prakso kot tudi delovne navade.
Pri vseh teh srečanjih mladini s pogovori, aktivno poglablja svoja znanja jezikov, ki jih v svojih šolah pridobivajo včasih samo pri pouku.
Projektno delo, ki se odvija veliko tudi izven šolskega časa, mnogi ne pripisujejo velike vrednost ter v njem ne prepoznavajo globine in moči širjenja znanja in s tem pospešen osebnostni razvoj mladostnika. To so predvsem kritiki, ki ne poznajo projektnega dela, ker se ga niso nikoli lotili, ali pa ljudje, ki so imeli premalo znanja v zvezi programiranjem in izvedbo projekta in niso bili uspešni kljub veliki angažiranosti in vlaganja svojega prostega časa.
Res je, da vrednost, pomembnost in bogatost učinka projekta zazna predvsem vodja projekta kot tudi mladi, ki aktivno sodelujejo vse od načrtovanja do izvedbe zastavljenih nalog in ciljev projekta z določeno tematiko poudarkom namembnosti. Vsi sodelujoči se morajo lotiti projekta z veliko zavzetostjo in odgovornostjo, odpovedati se morajo marsikateri lagodnosti in prevzeti morajo odgovornost zase, za delo in uspešnost celotnega tima.
Mag. Tanja Voggenberger
La casa di ceramica – perche non Majolika
Giovedi 8 ottobre 2015 undici studenti dell’Istituto Tecnico Commerciale Bilingue hanno visitato „La casa della ceramica“ a Kamnik. Dopo il benvenuto, due donne hanno presentato la storia dell’argilla e della ceramica in Slovenia e hanno spiegato le caratteristiche della maiolica. Poi gli alunni sono stati divisi in due gruppi e hanno sfogato la loro creavita e hanno realizzato delle tazze da portare a casa come ricordo della bella giornata.
Pia Lanker
Die Menschen in Ljubljana
Bei unserem Austausch in Ljubljana sind mir, in Hinsicht auf das Verhalten der Schüler, viele Unterschiede aufgefallen: das Unterrichtsklima ist anders, die Schüler hauptsäclich laut und die Lehrer strenger. Das einzige was gleich ist, ist der Lehrstoff. Interessant fand ich noch das Schulsystem: Hier haben sie 10 Minuten Pause nach jeder Stunde, außer sie haben Blockstunden. Dann haben sie durchgehend Unterricht und können früher gehen als die letzte Stunde normalweise endet. Was mir noch ins Auge gestochen ist, ist der Kleidungsstil der Leute in der Stadt: Alle bekleiden sich wie Ende des 20. Jahrhunderts. Auch in der Schule herrscht eine andere Kleidungsordnung (bemerkbar bei den Mädchen): geschminkt wie Puppen und jeder ist individuell bekleidet. Und was mich noch sehr erstaunt hat war, dass keiner den anderen wegen seines Kleidungsstils auslacht. Aber um sich selbst einen Eindruck machen zu können muss man das selbst gesehen haben.
Raphaela Pepper