Angel pozabe

Na strmih pobočjih južne Koroške leži v grapi, obdani s hribi, Lepena, rojstna vas koroške pisateljice slovenskega rodu, Maje Haderlap. Idilična pokrajina, bogata z gozdovi, je danes dom zgolj še peščice vaških prebivalcev, ki kljub odmaknjenosti od urbanega okolja in vetrolomov, ki so pokosili večino vaškega bogastva – gozdov, še vedno vztrajajo v rodni pokrajini. Vasico, ki je prežeta s slovenstvom, so v zadnjih desetletjih zapustili številni mladi v iskanju lepše prihodnosti in tako Lepeno prepustili zobu časa. Učenci 5. letnika Dvojezične zvezne trgovske akademije iz Celovca smo se v torek, 29. januarja, izpred šole v spremstvu mag. Tanje Voggenberger, dr. mag. Tatjane Feinig in asistentke za slovenščino, Bojane Žakelj, odpravili po sledeh »Angela pozabe« v Lepeno. Pot, ki vodi mimo bližnje Železne Kaple, priča o zapuščeni in zapostavljeni pokrajini, saj se ceste v Lepeno poslužujejo bolj ali manj zgolj še tovornjaki, natovorjeni z bogastvom, ki ga je v teh krajih največ- z lesom. Nekje na poti med Kaplo in bližnjo Koprivno leži osamljena nekdanja osnovna šola z dvojezičnim napisom, ki danes služi kot muzej. Ob vstopu v leta 2011 zaprto šolo padejo v oči številne knjige in zapisi v slovenščini. Stene majhne učilnice, napolnjene z opremo nekdanjih učencev in učiteljev, krasijo portreti vaških pisateljev, ki so kljub vsem težavam in izobčenosti v svojih delih ovekovečili slovenski jezik. Med njimi najdemo tudi portret Maje Haderlap. Naš vodič, Majin brat, nam pove, da šola že osmo leto sameva zaradi pomanjkanja otrok. Tako delijo stene Lepenške šole podobno usodo kot lokalni koroški Slovenci, ki počasi pa vendar vztrajno izgubljajo identiteto slovenstva na Koroškem. Po kratki predstavitvi se napotimo globje v osrčje Lepene, kjer stoji stara hiša, otroška hiša Maje Haderlap. Posestvo nazorno prikazuje preprosto kmečko življenje tamkajšnjih koroških Slovencev. Prikazuje preteklost številnih rodov in bedo sedanjih. Bližnje hribe je v preteklih letih neizprosno pokosil vetrolom in tako za seboj pustil golo opustošeno pokrajino. Nekdaj mogočna drevesa danes podrta ležijo po bregovih Lepene, in podobno kot vaščani, zgolj še čakajo, da jih nekdo odpelje iz od ljudi pozabljene doline. Tako vasica zgolj še pričakuje dan, ko jo bodo zapustili še zadnji domačini in prepustili svoje mesto Majinemu angelu – Angelu pozabe.

 

Planeti – ekspedicija v Osončje

V četrtek, 31. januarja 2019, smo se učenci tretjih letnikov odpravili na naravoslovno ekskurzijo v celovški planetarij. Tam smo si ogledali slovensko predstavo Planeti – ekspedicija v Osončje.

Predstava nas je popeljala na različne planete, njihove lune in druga vesoljska telesa našega Osončja. Ogledali smo si, kaj bodo astronavti morda v prihodnosti našli in videli, ko bodo raziskovali vesolje. Pokazano je bilo tudi, kakšna je verjetnost življenja na drugih nebesnih telesih in kateri planeti imajo največjo verjetnost, da so bili v preteklosti ali bodo v prihodnosti podobni naši Zemlji. Zelo smo uživali ekspedicijo skozi naše Osončje, pri kateri smo imeli možnost videti planete čisto od blizu.

Patricija Kopač

Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi

V ponedeljek, 14. 1. 2019, je na naši šoli potekal govorniški natečaj, ki ga razpisujeta KKZ in NSKS v zvezi s Tischlerjevo nagrado. Našo šolo sta zastopala Hana Jusufagić in Tadej Ogorevc, oba dijaka 4.a. Svoja govora sta pripravila na temo migracija. Hana je za svoj govor z naslovom Vsak si svojo pot izbira sam prejela drugo nagrado, za kar ji vsi iskreno čestitamo, njen govor pa priporočamo v branje.

Sag’s Multi v Gradcu

V torek, 18. 12. 2018, je na gimnaziji BRG Petersgasse v Gradcu potekalo eno izmed regijskih izborov govorniškega natečaja Sag’s Multi. Našo šolo sta zastopala Hana Jusufagić in Tadej Ogorevc, oba dijaka 4.a, ki sta svoja govora pripravila na teme “Kako gradimo našo prihodnost – zidovi in mostovi oz. prihodnost potrebuje izvor” in “Evropa, svet in mi”. Tekmovalca sta v Gradcu spremljali sošolka Vanessa Skornšek in profesorica Pamela Glušič.

Po prihodu na omenjeno graško gimnazijo sta se Hana in Tadej najprej registrirala, nato pa imela še nekaj časa za finalno pripravo. Malo pred dvanajsto je pred komisijo in publiko stopila Hana, ki nam je predstavila svoj pogled na prihodnost mladih in omenila težave, s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji. Okoli enih je nastopil še Tadej, ki je ključno vlogo pri oblikovanju in razvoju mladih ter posledično njihovem življenju v prihodnosti pripisal vzgoji. Po zaključku govora zadnjega tekmovalca v tem krogu je sledil približno petdesetminutni odmor. V tem času je zasedala komisija in določila finaliste, mi pa smo čas izkoristili za manjši prigrizek. Okoli pol druge ure smo se vrnili v dvorano, kjer je potekalo tekmovanje, in nestrpno čakali na izid. Ko sta moderatorki stopili na oder in začeli odpirati ovojnice z imeni finalistov, je napetost med nami še dodatno naraščala. A že v drugi ovojnici je pisalo ime naše kandidatke. Hana Jusufagić se je uvrstila v finale govorniškega natečaja, ki bo predvidoma v mesecu marcu ali aprilu potekalo na Dunaju. Tadeju preboj v veliki finale žal ni uspel, a ne glede na to smo vsi ponosni na oba naša tekmovalca. Hani pa želimo veliko uspeha v finalu in verjamemo, da bo našo šolo po svojih najboljših močeh zastopala tudi na Dunaju.

Vanessa Skornšek, 4.a

Eco – simulacija trajnostnega razvoja

V okviru izobraževalnega težišča menedžment za okolje in energetika smo z 4.B razredom izbrali posebno obliko pouka – virtualno simulacijo ECO. Nekega dne se pojavi asteroid, ki vstopi v orbit planeta in se z dnevom v dan bliža, dokler ne bo zadel naš planet in uničil življenje. Cilj je torej, da igralci sodelujejo in dosežejo tehnologijo s katero lahko preprečijo to katastrofo. Za razvoj civilizacije je potrebno, da se nabirajo rastline oziroma lovijo živali, tako da je dovolj kalorij na razpolago za mučno delo v rudnikih ali gozdovih. S tehnološkim napredkom se postopoma lahko proizvajajo stroji oz. naprave, ki pomagajo pri delu na polju, v rudnikih ali v gozdu. S tehnološkim razvojem se pa pojavijo tudi novi problemi. Če nekdo poseka vsa drevesa in ne posadi nova, potem ne bo več lesa na razpolago. Če gre nekdo na lov in se s tem zmanjša populacija neke živalske vrste na kritično raven, lahko ta živalska vrsta izumre in bo ponudba hrane manjša. Z industrijo se onesnažuje okolje in s tem ni več možno poljedelstvo oziroma ribarjenje. Z emisijo ogljikovega dioksida se zviša morska gladina in zemlja, ki jo morje poplavi ni več uporabna. Cilj je torej, da nevtraliziramo asteroid s tem, da razvijemo gospodarstvo in tehnologijo na trajnostni način. O tej simulaciji in o trajnostnem razvoju lahko več izveš na dnevu odprtih vrat 17.01.2019 na Dvojezični TAK I Zweisprachige HAK.

Ogled italijanskega filma “Lazzaro felice”

Alcuni dei ragazzi del corso superiore d‘italiano con la Prof. Varadi sono andati al Volkskino di Klagenfurt domenica 11 novembre e hanno guardato un film davvero toccante. Per i ragazzi era la prima esperienza in un cinema alternativo e … in italiano!! Consigliamo questo film a chi ama riflettere sulla nostra società.

Ökolog – certifikat za našo šolo

51 šol na Koroškem zasleduje trajnostni razvoj na področju izobraževanja. V novi srednji šoli Gegendtal-Treffen je bila porazdelitev ÖKOLOG-certifikatov, pri kateri so bili navzoči referentka za okolje LR Sara Schaar, izobraževalni direktor Robert Klinglmair, ravnatelj nove srednje šole Gegendtal-Treffen in koordinator ÖKOLOG-omrežja na Koroškem Andreas Rauchenberger. Tudi naša šola je dokazala, da je trajnostno usmerjena in s tem zopet pridobila ÖKOLOG-certifikat.

Kondicija za maturantski ples

26. 10. 2018 smo se maturanti Dvojezične zvezne trgovske akademije odpravili na kondicijski pohod do koče na Košuti. Lepo vreme nam je dalo veliko motivacije. Na vrhu smo se igrali skupinske igre (team building) in pili čaj. Na športnem dnevu smo se imeli zelo lepo in dobili smo tudi kondicijo za prihajajoči maturantski ples.

Respect 4 cultures

Dvojezično trgovsko akademijo obiskujejo dijaki in dijakinje različnih narodnosti. Med izzive šolskega vsakdana sodi tudi spoštovanje vsakega v svoji enkratnosti. Dijaki in dijakinje 2.a razreda  so se v šolskem letu 2017 / 2018 v projektu “Respekt4cultures” intenzivno soočali s svojimi koreninami, predsodki in z oblikami diskriminacije. Poglobili so pomen medkulturne komunikacije ter odkrivali v spoštovanju drug drugega ključ za uspešna medsebojna srečavanja. 

 

Sprejem našega olimpionika Jana Razdevška

V četrtek 25.10.2018 ob 11.30h smo počastili našega uspešnega olimpionika Jana Razdevška, ki je osvojil bronasto kolajno v košarki 3na3 na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu. Presenečenje za Jana so pripravili dijaki skupine SMKM 4b razreda skupaj z razredničarko prof. Voggenberger in prof. Hribarjem. Šola se je zbrala v veliki avli, kjer je po uvodnem videoposnetku spregovoril tudi strokovni nadzornik Dr. Michael Vrbinc. Prejel je še okvir izbranih osebnih slik in torto v obliki košarkarske žoge z napisom “Jan the champion”. Presenečenje je uspelo! Več o tem na https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2943741/