26. 10. 2018 smo se maturanti Dvojezične zvezne trgovske akademije odpravili na kondicijski pohod do koče na Košuti. Lepo vreme nam je dalo veliko motivacije. Na vrhu smo se igrali skupinske igre (team building) in pili čaj. Na športnem dnevu smo se imeli zelo lepo in dobili smo tudi kondicijo za prihajajoči maturantski ples.
Dvojezično trgovsko akademijo obiskujejo dijaki in dijakinje različnih narodnosti. Med izzive šolskega vsakdana sodi tudi spoštovanje vsakega v svoji enkratnosti. Dijaki in dijakinje 2.a razreda so se v šolskem letu 2017 / 2018 v projektu “Respekt4cultures” intenzivno soočali s svojimi koreninami, predsodki in z oblikami diskriminacije. Poglobili so pomen medkulturne komunikacije ter odkrivali v spoštovanju drug drugega ključ za uspešna medsebojna srečavanja.
V četrtek 25.10.2018 ob 11.30h smo počastili našega uspešnega olimpionika Jana Razdevška, ki je osvojil bronasto kolajno v košarki 3na3 na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu. Presenečenje za Jana so pripravili dijaki skupine SMKM 4b razreda skupaj z razredničarko prof. Voggenberger in prof. Hribarjem. Šola se je zbrala v veliki avli, kjer je po uvodnem videoposnetku spregovoril tudi strokovni nadzornik Dr. Michael Vrbinc. Prejel je še okvir izbranih osebnih slik in torto v obliki košarkarske žoge z napisom “Jan the champion”. Presenečenje je uspelo! Več o tem na https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2943741/
S 1.ab letnikoma smo se na sončno sredo popoldan v septembru podali v adrenalinski park Čepa, kjer smo bili deležni posebne vrste doživetja in zabave. Premagovali smo samega sebe, preizkušali meje vzdržljivosti na visokih in nizkih vrveh z alpinistično opremo. Z medsebojnim zaupanjem smo premagovali ovire, svoj strah in sami ocenjevali zahtevnost nalog. Vse to smo opravljali z obilo zabave, vznemirjenja in smeha.
Takoj po 1. uri pouka smo se v septembru z 2.ab letnikoma podali na Celovško kočo. »Nič lažje kot to!«, so se nekateri širokoustili. Pot ni bila najtežja, vendar smo vsi zadihani prispeli na naš cilj. Nagrajeni smo bili s soncem, s sanjskim razgledom in s hrano ter s pijačo.
Mag. Tanja Voggenberger
V sredo, 12. 9. 2018, smo se dijakinje in dijaki prvih letnikov udeležili spoznavnega dneva v Inspire lab-u v Celovcu.
Najprej smo se zbrali v razredu, nato pa smo vsi skupaj odšli proti avtobusni postaji in se odpeljali do Lakesida parka. Od tam smo peš odšli proti Inspire lab-u. Takoj ko smo prispeli do moderne zgradbe Inspire lab-a, smo odšli po stopnicah v prvo nadstropje.
V predverju Inspire lab-a smo se najprej sezuli, nato pa smo se „živahno” posedli. Nekateri smo sedli na stole, kakršne najdemo tudi v baru, drugi na kavč, tretji na klopi in blazine, jaz pa na veliko vrečo napolnjeno s frutirnim peskom. Namen obiska Inspire lab-a in spoznavnega dne v celoti je bilo spoznavanje in druženje, pri čemer so nas spremljali razredničarki prof. Igerc in prof. Čertov ter profesorja Breznik in Hribar.
V Inspire lab-u so nam najprej dali pet minut prostega časa. V tem času smo igrali namizni nogomet, si natočili sok in si podajali žogico. Nekateri so se tudi presedali in premetavali po blazinah.
V okviru naše prve aktivnosti smo se razdelili v skupine glede na naše osebnostne lastnosti (npr. barva las, oči, kraj bivanja, značaj, rojstni dan, najljubša hrana, pijača ipd.). Tako smo v vsaki skupini “pristali” dijakinje in dijaki s podobnimi oz. skupnimi značilnostmi. Za porazdelitev po skupinah smo imeli na voljo določen, omejen čas. Nato smo na stene, mize in druge površine risali sebe, svoje misli in pisali naše ambicije. Kasneje smo se pogovarjali o razrednih pravilih in izdelali plakate na temo razredna skupnost.
V nadaljevanju je sledilo spoznavanje sošolk in sošolcev znotraj posamezne razredne skupnosti. Po koncu aktivnosti v Inspire lab-u smo se peš odpravili v Europapark ob Vrbskem jezeru, kjer smo s pomočjo obeh profesoric organizirali piknik, igrali odbojko, nogomet in hodili po Slacklineu.
Za pot nazaj smo zopet uporabili avtobusni prevoz, ki nas je po enem prestopu – nekateri sošolci so se namreč odpravili v Mladinski dom – pripeljal naravnost do šole.
Peter Milanovich, 1.B
06. Junija 2018 smo šli učenci 3.B razreda iz težišča okoljevarstvenega menedžmenta in energetike skupaj s profesorjem mag. Smolejem obiskati Schaukraftwerk Forstsee. Do elektrarne same smo se odpravili iz glavnega kolodvora v Celovcu z vlakom ob 13:02, in prispeli v Vrbo ob 13:24, kjer smo nadaljevali pot peš do elektrarne same. Pot je bila dosti naporna, zaradi vročega poletnega sonca, ki je ob tej uri bilo še najbolj vroče. V elektrarni smo si ogledali delovanje elektrarne in njeno zgodovino, vse to nam je razložil sodelavec elektrarne. Po razlagi, so nas postregli s hrano in pijačo. Ko smo se najedli in spočili, smo naredlii par skupinskih fotografij, eno v elektrarni sami, poleg slik, ki so bile tisti čas znotjraj rastavljene, in eno zunaj poleg Vrbskega jezera. Po slikanju smo se odpravili nazaj peš proti železniški postaji v Vrbi in nato z vlakom nazaj proti Celovcu, kjer se je naša ekskurzija končala.
Jan Šeberle
11. in 12.4.2018 je na TAK potekala Inclusia 2018 – srečanje ljudi s posebnimi potrebami. V gosteh smo imeli Varstveno delovni center Murska Sobota in Osnovno šolo Stanka Vraza iz Ormoža. Učenke in učenci TAK so z gosti brkljali, peli, plesali, igrali košarko in nogomet, se pogovarjali in se slikali ter se v posebnem vzdušju povezovali.
Utrinki učenk 2.B letnika:
Skupaj smo preživeli čudovito dopoldne. Enkraten občutek je, ko lahko nekomu z majhnimi dejanji pričaraš nasmeh na obraz. (Martina Velkova)
To srečanje se mi je zelo vtisnilo v spomin, saj me je napolnil val sreče, ki je kar izžarevala iz njih. Bila sem ganjena nad njihovo pozitivnostjo in dobroto. (Klara Hojan)
Z navdušenjem gledam nazaj na skupen dan. Veselila sem se, da sem naše goste spoznala in smo se skupaj družili. Obiskali so nas z velikim pozitivnim objemom. Ko se zamisliš, kako so srečni, se zaveš, da nam v življenju nič ne manjka. Na to se moramo večkrat spominjati, saj je življenje eno in edino in ga moramo ceniti s celotnim srcem. Upam, da se bomo še kdaj srečali in se družili z velikim nasmehom. (Ajla Hajdžic)
Zanimivo je dejstvo, da so ti ljudje s posebnimi potrebami polni smeha in veselja. Mene osebno so prevzeli s svojo toplino in prijaznostjo. Ob njih sem bila popolnoma drug človek. Zagotovo je to ena izmed mojih izkušenj v življenju, ki bi jih z veseljem ponovila. (Lea Gros)
Ti ljudje niso drugačni, so enkratni kot mi, mogoče celo boljši. Navdajajo te z dobro energijo, srečo in te postavijo na realna tla. Ta izkušnja mi bo ostala še dolgo v spominu. (Tia Remškar)
Naši gostje so izžarevali nekakšno posebno energijo. Z njimi smo se zelo zabavali. Bilo je res super. Veselim se ponovnega srečanja. (Špela Sekuti)
V predtekmovanju v Volšperku se je naša ekipa s tremi zmagami uvrstila v finale deželne šolske nogometne lige, ki je potekalo na nogometnem igrišču v Velikovcu. Tam so bili prisotni tako igralci WAC akademije kot tudi nekateri avstrijski reprezentanti.
V finale so se uvrstile najboljše štiri koroške ekipe iz predtekmovanja, ki so se nato pomerile za naslov deželnih prvakov. Selektor mag. Manuel Oraže je tudi v finalu lahko računal na celotno ekipo in tako zaigral z najboljšo postavo. Z našim kapetanom Kristijanom Kondićem na čelu je naša posadka igrala v skupini s HTL-om iz Beljaka, HTL-om Lastenstraße in z Borgom iz Špitala. Prva tekma, ki smo jo odigrali proti HTL-u iz Beljaka, se je končala z neodločenim izidom 0:0. Odločitev je padla po streljanju enajstmetrovk, kjer smo nasprotnika ugnali s 5:4. Zaradi igralnega modusa smo se uvrstili v finale in naš cilj je postal jasen: gremo po naslov prvaka!
V drugi igri sta se pomerili ekipi HTL-a Lastentraße in Borga iz Špitala. Zmagalo je moštvo šole Borg. Tako sta se za naslov deželnih prvakov udarili ekipa iz Špitala in ekipa naše šole. Naša izbrana vrsta se je borila od prve do zadnje minute, saj smo vsi imeli jasen cilj. Šli smo na zmago. Odločilna tekma je bila napeta in izenačena. Obe ekipi sta igrali taktično dobro podkovano in premišljeno. Izkazali sta se tudi kot tehnično izurjeni moštvi, ki poleg tega igrata na zelo visokem nivoju.
V drugem polčasu pa je prišlo do preobrata. Z odrešilnim golom nas je po fenomenalni podaji Sanjina Muminovića razveselil Dejan Maksimović. Njegov zlati gol je naši enajsterici prinesel tako želeni naslov prvaka deželne šolske nogometne lige.
Zato lahko s ponosom rečemo: Koroški prvak nogometne šolske lige višjih šol za leto 2018 je postala ekipa Dvoježične trgovske akademije.
Vsem igralcem čestitam za borbenost in odlično igro, ki ste jo prikazali v najbolj odločilnih trenutkih današnjih srečanj.
1. vrsta (z leve strani:): Matej Klepič, Gašper Hozjan, Matija Šabeder, Adi Drevenšek, Sanjin Muminović
2. vrsta (z leve strani): Izudin Mujić, Dejan Maksimović, Florian Verdel, Matevž Štaleker, Kristijan Kondić, Adnan Kaltak, Armin Sadikovič, selektor mag. Manuel Oraže
Manjkata na sliki: Vinzenz Samonig, Nermin Škrgić
V petek, 4. 5. 2018, smo se učenci 2A razreda Dvojezične zvezne trgovske akademije s profesorjema Tanjo Čertov in Alexandrom Smolejem odpravili v Treibacher Industrie AG, v kemično tovarno s sedežem v Treibach Althofnu.
Zbrali smo se v Celovcu in se odpeljali v 45 minut oddaljeni Treibach Althofen. Nato smo šli peš do sejne sobe, kjer so nam predstavili firmo. Izvedeli smo, da je podjetje ustanovil Carl Auer von Welsbach, ki je med drugim znan po odkritju nekaterih elementov iz skupine redkih zemeljskih kovin in po izumu plinske žarilne mrežice. Povedali so nam tudi, kaj vse pridelujejo, kako visok je njihov letni promet in da se zelo zavzemajo za okolje.
Nato smo se razdelili na dve skupini in smo si izmenično ogledali ogromno tovarno in napravo za recikliranje. Videli smo tudi laboratorij in železnice, ki so speljane čisto do tovarne, da lahko dostava blaga poteka lažje. Sprehodili smo se do visoke točke, iz katere smo imeli razgled na celo podjetje ter reko, iz katere pridobivajo del električnega toka. Ena izmed zanimivosti je tudi, da ima Treibacher podpisano pogodbo s Ferrarijem in Lamborghinijem in za njih prideluje barvo za avtomobile. Končali smo okoli pol dvanajstih in ob enih smo že prispeli nazaj v Celovec. Ob ogledu smo se veliko naučili in se bolje seznanili z delom v kemični industriji.
Ana Markovič
Dijakinja, 2.AK
